Pridelava in uporaba jedilnih olj
Rastlinska olja je človeštvo proizvajalo že pred tisočletji. Olja pridobljena s postopkom mehanske ekstrakcije iz semena ali plodov različnih rastlin, ki vsebujejo olje so poleg osnovnega prehranskega namena bila namenjena še za razsvetljavo, proizvodnjo barv, maziv, kozmetiko,… Olja poimenujemo po rastlini – viru pridobivanja, na primer oljčno, sončnično, repično, koruzno olje oziroma mešanice olj z imenom rastlinsko ali namizno olje. Olja sestavljajo nasičene in nenasičene maščobne kisline ter v manjšem delu nemaščobne sestavine (tokoferoli, steroli in fosfolipidi, vitamini, barvila,…). Natančna sestava olja je odvisna od vira pridobivanja.
Olja pridobivano s postopkom stiskanja ali s postopkom rafinacije.Postopek stiskanja je najstarejši postopek pridobivanja olja. Tako stiskanje se lahko opravi z ali brez uporabe toplote. Hladno stisnjeno olje je boljše kakovosti, ker ohrani vitamine, encime in ostale hranilne snovi. Bolj v uporabi pa je postopek toplega stiskanja, ker daje boljši izkoristek. Postopek rafinacije daje večje izkoristke kot postopek stiskanja. Na začetki postopka je potrebno dodati topilo (benzen, ogljikov tetraklorid, ogljikov disulfid). Nato gre olje v postopek rafinacije, kjer s pomočjo različnih procesov (razsluzevanje, beljenje, deodoriranje,…) postane primerno za uporabo v prehrani.
Na gospodarnost stiskanja oljnic pomembno vpliva tudi prodaja produktov, ki ostanejo po stiskanju semena oljnic. Npr. pri stiskanju semena oljne ogrščice, sončnice, lana, itn., predstavljajo stranski produkt stiskanja peleti, beljakovinsko močno krmilo za prehrano živali ali druge namene (organsko gnojilo, kurjenje, itn.). Analiza decentralizirane proizvodnje olja iz oljnic, z mehansko ekstrakcijo je pokazala, da je omenjena proizvodnja energijsko izredno učinkovita ter povzroča minimalne obremenitve okolja s CO2 emisijami. Poleg tega ni odpadnih produktov, kot je npr. voda in kemična topila, ki se dodatno uporabljajo pri ekstrakciji olja iz oljnic na industrijski način.
Rastlinska olja uporabljamo v prehrani pri topli ali hladni pripravi živil. Olja so energetsko bogati živilo, ki obogatijo okus hrane, vplivajo na teksturne lastnosti pri pripravi hrane (na primer cvrtje) in imajo pomembno vlogo pri konzerviranju in drugi proizvodnji hrane. Pri uporabi olj v prehrani del olja zaužijemo (kot solatni preliv, sestavni del omak, …) del olja pa po uporabi ne zaužijemo in postane odpadek.
Ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja (OJO) iz gospodinjstva
Odpadno jedilno olje je kuhinjski odpadek, ki se uvršča med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Prepovedano ga je mešati z ostalimi odpadki ter ga odvajati v kanalizacijo ali greznice.
V vsakem slovenskem gospodinjstvu se uporablja jedilno olje. Največ za cvrtje in pripravo solat, manjši del pa je prisoten v olju vloženi zelenjavi in drugi v olju konzervirani hrani. Količina uporabljenega jedilnega olja se seveda iz gospodinjstva v gospodinjstvo spreminja, a povprečje glede na SURS (Statistični urad Republike Slovenije) ostaja cca 10 litrov porabljenega jedilnega olja na prebivalca v obdobju enega leta. Če iz celotne količine porabljenega jedilnega olja odvzamemo 50% olja, ki ga okvirno porabimo za solate in ga ne moremo ločiti, nam ostane še cca 5 litrov olja na osebo, ki ga lahko ločeno zberemo. Če upoštevamo 2 milijona prebivalcev, vidimo da je ta količina res velika…cca 10.000.000 litrov. Za lažjo predstavo…to je 10.000 tako imenovanih IBC posod (posode volumna 1.000 litrov, katere veliko od nas uporabljamo za hrambo vode in zalivanje na vrtovih).
Odpadno jedilno olje žal še vedno velikokrat konča v naših wc školjkah in pomivalnih koritih. Od tu potuje po naših ceveh, se tam nalaga v obliki neprehodnih oblog, potuje naprej po kanalizacijskih ceveh, kjer postane hrana za glodavce. Ostanek nadaljuje pot do čistilnih naprav, kjer pa povzroča dodaten smrad in znatno oteži čiščenje voda.
POZOR!. Zelo zmotno je tudi prepričanje, da odpadno jedilno olje sodi na kompostni kup. Od tu se ob dežju spira in pristane v naši podtalnici – viru naše pitne vode. Liter odpadnega jedilnega olja pa lahko onesnaži kar milijon litrov vode. Odpadno jedilno olje raje ohlajeno shranimo in ga, ko imamo čas odnesimo do najbližje ulične zbirne posode za odpadno jedilno olje ali v najbližji zbirni center našega Komunalnega podjetja. Res bomo veliko naredili za naš kraj, našo lokalno pitno vodo, reke in jezera,…za lepšo sedanjost in prihodnost nas in naših otrok gre.
IN KOLIKO ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA BI LAHKO ZBRALI V POSAMEZNI OBČINI? PREVERITE V SPODNJI TABELI.
 |
|
Predelava in ponovna uporaba odpadnega jedilnega olja (OJO)
Zbrano odpadno jedilno olje je odlična surovina in ima veliko energetsko vrednost 3.700 kJ oziroma 900 kcal/100 ml. Iz 1 litra odpadnega jedilnega olja lahko pridobimo 0,9 litra biodizla ali 1.000 litrov bioplina, iz katerega pridobimo 2,0 kWh električne energije (Vir: Društvo za zaščito voda).
Smernice EU in tudi slovenske države imajo kot osnovno idejo prehod v krožno gospodarstvo, kjer bi nastali »odpadek« uporabili na teritoriju čim bližje izvoru. Prav zato se je na Kmetijskem inštitutu Slovenije razvil za okolje še prijaznejši način uporabe tega OJO. Kmetijski inštitut Slovenije je izdelal premično in popolnoma avtomatizirano filtrirno postajo za OJO. Zbrano OJO se prefiltrira do take mere, da v njem ni večjega delca od 1 mikrona. Vse to pa samo s filtriranjem, brez kemičnih postopkov, kot je to potrebno pri predelavi v biodizel in brez nikakršnih izpustov v zrak. Takšno OJO se lahko uporabi kot pogonsko gorivo v agregatih (motor + električni generator) za proizvodnjo zelene električne energije. V primeru pa, da se olje uporabi za kogeneracijo, se poleg el. energije pridobi tudi toplotno energijo. Pri uporabi tako filtriranega OJO kot pogonsko gorivo se vsi izpusti v primerjavi z uporabo dizelskega goriva močno znižajo. In sicer…CO za cca 50%, CO2 zaprti krog, delci PM2,5 v zraku za cca (65-75%), delci PM10 za cca (45-60%).
Torej… Zberemo odpadek, ga izločimo iz naših mestnih kanalizacijskih sistemov (prihranek odstranjevanja oblog v kanalizacijskih ceveh), iz čistilne naprave (zmanjšanje stroškov in neprijetnih vonjav) in iz naših rek (olje na vodni gladini spreminja celoten vodni ekosistem) ter iz njega pridobimo še čisto električno/toplotno energijo.
Krog je sklenjen ! 😊